Ste že kdaj posneli svoj glas in ob poslušanju doživeli neprijeten šok?
Morda ste si rekli:
"To nisem jaz."
"Ali res tako zvenim?"
"Moj glas je grozen."
Če ste ob tem občutili nelagodje, zadrego ali celo razočaranje, niste sami. Pravzaprav gre za eno najpogostejših reakcij, ki jih opažam pri ljudeh, ko prvič slišijo svoj glas na posnetku.
In zanimivo je nekaj drugega.
Težava skoraj nikoli ni v glasu.
Zakaj svoj glas slišimo drugače kot drugi ljudje?
Ko govorimo ali pojemo, svoj glas slišimo na dva načina. Prvi način je zvok, ki potuje skozi zrak do naših ušes. Drugi način pa je vibracija, ki se skozi kosti lobanje in tkiva prenaša neposredno do notranjega ušesa. Prav zaradi teh dodatnih vibracij svoj glas zaznavamo kot polnejši, globlji in toplejši.
Ko poslušamo posnetek, teh vibracij ni. Ostane samo zvok, ki ga slišijo vsi ostali. In prav zato imamo občutek, da poslušamo popolnoma drugo osebo. Naši možgani pa se na to razliko pogosto odzovejo z nelagodjem.
Težava ni v glasu. Težava je v pričakovanju.
Predstavljajte si, da bi se vse življenje gledali samo v ogledalu. Nekega dne pa bi vam nekdo pokazal fotografijo, na kateri je vaša podoba obrnjena drugače. Verjetno bi se vam zdela nekoliko nenavadna. Ne zato, ker bi bili videti slabše. Ampak zato, ker niste navajeni.
Podobno se zgodi z glasom. Dolga leta poslušamo različico sebe, ki jo ustvarjajo vibracije v našem telesu. Ko prvič slišimo posnetek, možgani zaznajo razliko med pričakovanim in dejanskim.
To neskladje pogosto interpretiramo kot: »Moj glas ni dober.« V resnici pa gre predvsem za to, da zveni drugače, kot smo pričakovali.
Zakaj smo do svojega glasu veliko bolj kritični kot do drugih?
Naš glas ni samo zvok.
Je del naše identitete. Del tega, kako se predstavljamo svetu.
Zato kritika lastnega glasu pogosto nima veliko skupnega s petjem. Veliko pogosteje ima opraviti s samopodobo.
Ko človek reče:
"Ne maram svojega glasu."
Pogosto v ozadju ni vprašanje glasu. Včasih gre za vprašanje:
"Ali sem dovolj dober?"
"Ali me bodo drugi sprejeli?"
"Kaj si bodo mislili o meni?"
Prav zato je delo z glasom pogosto veliko globlje od same vokalne tehnike.
Ko glas postane ogledalo naših prepričanj
V svoji praksi v Zavodu Forte pogosto opažam zanimiv vzorec. Ljudje, ki imajo največ potenciala za razvoj glasu, so pogosto tudi najbolj kritični do sebe. Preden sploh zapojejo prvi ton, že vedo, kaj vse delajo narobe. Že vnaprej pričakujejo neuspeh.
Njihov notranji dialog je pogosto veliko ostrejši od katerega koli učitelja petja. Prav zato pri delu ne posvečam pozornosti zgolj glasilkam, dihanju ali resonanci.
Velik del napredka se zgodi takrat, ko posameznik začne spreminjati način, kako razmišlja o sebi. Tukaj se petje in NLP srečata na zelo zanimiv način. Ko spremenimo notranje vzorce razmišljanja, se pogosto spremeni tudi glas. Postane bolj sproščen. Bolj odprt. Bolj avtentičen.
Profesionalni pevci niso izjema
Marsikdo misli, da profesionalni pevci obožujejo svoj glas od prvega dne. Resnica je precej drugačna. Večina pevcev se je skozi svojo kariero večkrat soočila z dvomi, negotovostjo in občutkom, da niso dovolj dobri. Razlika je predvsem v tem, da so se naučili poslušati svoj glas objektivno.
Namesto vprašanja:
"Ali mi je všeč?"
so začeli postavljati vprašanje:
"Kaj mi ta posnetek lahko pokaže?"
Ko poslušanje posnetka postane orodje za razvoj in ne dokazovanje lastne vrednosti, se zgodi velik premik.
Kako se navaditi svojega glasu?
Če vam poslušanje lastnega glasu povzroča nelagodje, poskusite naslednje:
1. Poslušajte se pogosteje
Možgani obožujejo znano. Večkrat kot boste slišali svoj glas, manj nenavaden se vam bo zdel.
2. Ne ocenjujte takoj
Prvih nekaj poslušanj namenite zgolj opazovanju. Brez sodbe. Brez analiziranja. Brez iskanja napak.
3. Poslušajte kot učitelj, ne kot kritik
Vprašajte se:
Kaj je bilo dobro?
Kaj lahko izboljšam?
Kaj mi je uspelo?
4. Sprejmite, da je avtentičnost pomembnejša od popolnosti
Ljudje se redko povežejo s popolnim glasom. Povežejo se z iskrenim človekom.
Glas, ki ga slišite na posnetku, ni vaš sovražnik
Morda vas bo presenetilo, vendar je glas na posnetku verjetno veliko bližje temu, kako vas doživljajo drugi ljudje.
In dobra novica?
Večina ljudi vašega glasu ne ocenjuje niti približno tako strogo, kot ga ocenjujete sami. Zato naslednjič, ko boste slišali svoj posnetek in pomislili: "To zveni grozno," za trenutek obstanite. Morda ne poslušate slabega glasu. Morda samo poslušate različico sebe, ki je še niste zares spoznali.
Če vas zanima, kako vaš glas zveni, ko se sprostijo omejujoča prepričanja, napetosti in strah pred ocenjevanjem, je včasih dovolj že nekaj usmeritve in pravilen pristop. Kajti glas ni le instrument. Je odsev človeka, ki ga uporablja.
